Ta mali kraj je znan po svojih solinah, ki so v stoletjih močno prispevale h gospodarskemu razvoju okolja. Prvotna močvirnata tla, ki so nastala zaradi stika morja in kopnega, je človek preoblikoval v solinska polja že v srednjem veku. Solinarstvo še danes ostaja kot delujoča panoga na 700 hektarjih delujočih solinarskih polj. Na predelu starih, zapuščenih solin se nahaja solinarski muzej, v katerem lahko občudujemo razvoj solin in način življenja solinarjev tekom stoletij vse do današnjih dni.
Krajinski park Sečoveljske soline je največje obalno mokrišče (650 ha) in edinstveno z različnih vidikov. Park je razdeljen na dva dela: Lera, kjer sol še dandanes pridobivajo na tradicionalni način, in Fontanigge, kjer se nahaja Muzej solinarstva. Poleg muzeja in objektov za pridobivanje soli je v parku tudi prvi wellness na prostem v Sloveniji, Thalasso Spa Lepa Vida.
Arheološke najdbe in pisni viri omenjajo kraj že v rimskem času, soline pa že v 12. stoletju. Pridelovanje soli so modernizirali v 14. stoletju, razcvet pa so doživele v času Avstro-Ogrske. Soline so obsegale 508 ha in od 24. aprila (sv. Jurij) do 24. avgusta (sv. Jernej) preživljale okoli 500 družin, ki so živele v solinarskih hišah. V eni od njih je sedaj nahaja Muzej solinarstva, celotno območje pa je razglašeno za krajinski park. Središče kraja je ob cerkvi sv. Martina iz leta 1822.
